QAPS
Search
sl-SIen-US
Menu
Search

 

 

Opis projekta

Model za staranje starejših v domačem bivalnem okolju v Sloveniji

 

Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranje prebivalstva je tako pereča, da je postala pomembna politična tema, saj se države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in storitev za starejše. Zlasti v Sloveniji je še posebej zaskrbljujoče to, da smo do sedaj razvijali predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe za starejše, ki je med vsemi oblikami stanovanjske oskrbe najdražja, po drugi strani pa je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj in majhna mobilnost prebivalstva.

V Evropski uniji in drugod po svetu vse bolj prevladuje spoznanje, da opisanih težav povezanih s staranjem prebivalstva ne bo mogoče reševati le z do sedaj uporabljanimi modeli, ampak bo treba razviti nove rešitve in vpeljati nove oblike oskrbe in storitev, ki bodo učinkovitejše in finančno manj potratne. Eden od odzivov družbe na predstavljene probleme je zamisel, da bi moralo biti starejšim ljudem zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. Staranje v domačem okolju (ang. ageing at home oziroma ageing in place) je koncept, ki je v zadnjih letih glavna tema številnih raziskovalnih programov ter strateških in akcijskih načrtov v številnih državah po svetu, tudi v Evropski uniji, koncept pa podpira in promovira tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Cilj je znižati naraščajoče stroške za stanovanjsko oskrbo starejših in izvajanje storitev ter tako zmanjšati pritisk na državna sredstva za zadovoljevanje različnih potreb starajočega se prebivalstva, hkrati pa zagotoviti čim bolj kakovostno staranje. Zamisel ima široko podporo v družbi, saj je skladna z željami in s potrebami starejših ljudi. Večina jih namreč želi ostati v svojem domu, v istem, znanem bivalnem in socialnem okolju, poleg tega pa želijo, kolikor je mogoče, dolgo ohraniti svojo neodvisnost in samostojnost. Bivanje v lastnem domu ima tudi številne pozitivne učinke, zlasti na dobro počutje in psihofizično kondicijo starejših ljudi, kar lahko časovno odloži prehod starejših v institucionalno obliko bivanja. Starejši ljudje namreč institucionalizacijo zelo pogosto doživljajo kot zelo travmatično izkušnjo in imajo do nje večinoma odklonilen odnos.

Koncept staranja v domačem bivalnem okolju je še posebej zanimiv za področje stanovanj in načrtovanja prostora, saj je preživljanje kakovostne starosti v domačem bivalnem okolju mogoče uresničiti (a) s prilagajanjem grajenega bivalnega okolja in (b) zagotavljanjem dostopnih podpornih storitev v skupnosti, ki omogočajo samostojno življenje. Zaradi tega želimo v okviru raziskovalnega projekta preučiti različne vidike staranja v domačem bivalnem okolju, predvsem kakšne potrebe in želje imajo glede tega starejši, s katerimi ovirami/pomankljivostmi se soočajo in kako se pri tem med seboj razlikujejo po posameznih okoljih (regionalnih/lokalnih; urbanih/podeželskih).

Glavni cilj projekta je zato ugotoviti, kakšni so optimalni pogoji za kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju in kakšne podporne storitve so ob tem potrebne, da bi starejši čim dlje ostali polnovredni člani družbe in bi bili kot taki aktivno vključeni v družbeno življenje, hkrati pa bi bil sistem finančno vzdržen za državo. Cilj je uresničljiv s pomočjo različnih metod in sistematično stukturiranega dela, ki bo potekalo v šestih delovnih paketih. S takšno organiziranostjo in izbrano projektno skupino je projekt izvedljiv v treh letih (2017–2020). Rezultati projekta so skladni s cilji strateških in drugih dokumentov Evropske unije in Slovenije (na primer Strategija Evropa 2020 itd).

 

Projektna skupina

Projektno skupino sestavljajo slovenski strokovnjaki z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (Center za proučevanje družbene blaginje).

Vodja projekta:

  • doc. dr. Boštjan Kerbler, višji znanstveni sodelavec (Urbanistični inštitut Republike Slovenije).

Sodelavci:

  • dr. Richard Sendi, znanstveni svetnik (Urbanistični inštitut Republike Slovenije),
  • izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast, višja znanstvena sodelavka (Fakulteta za družbene vede),
  • izr. prof. dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica (Fakulteta za družbene vede),
  • prof. dr. Valentina Hlebec, znanstvena svetnica (Fakulteta za družbene vede),
  • Maja Mrzel, strokovna sodelavka (Fakulteta za družbene vede).

Povezave na SICRIS:

Boštjan Kerbler, Richard Sendi, Maša Filipovič Hrast, Srna Mandič, Valentina Hlebec, Maja Mrzel

 

Faze projekta

Faze projekta in njihova realizacija

 

Raziskovalni projekt poteka tri leta (36 mesecev) in je sestavljen iz šestih delovnih paketov:

  1. Analiza stanja glede staranja v domačem bivalnem okolju v Sloveniji in po svetu (6 mesecev)
  2. Ugotavljanje potreb, želja, ovir in morebitnih izboljšav glede staranja v domačem bivalnem okolju v Sloveniji (14 mesecev)
  3. Razvoj modela za kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju (6 mesecev)
  4. Priprava strateških smernic in priporočil glede zagotavljanja kakovostnega staranja v domačem bivalnem okolju v Sloveniji (4 mesece)
  5.  Diseminacija novih spoznanj in prenos znanja (10 mesecev)
  6. Vodenje in koordinacija projekta (36 mesecev)

 

Reference

Reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:

Referenc trenutno še ni na voljo.

 

Povezave

Povezave do znanstvenih študij, teorij in modelov, ki se navezujejo na staranje v domačem bivalnem okolju:


Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana
T: 01/420 13 10
www.uirs.si


doc. dr. Boštjan Kerbler (vodja projekta)
T: 01/420 13 38
E: bostjan.kerbler@uirs.si
I: LinkedIn, ResearchGate, Academia
www.uirs.si


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za družbene vede
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
www.fdv.uni-lj.si


Projekt financira Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost
Šifra projekta: J5-8243

www.arrs.gov.si

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top